Bed and Breakfast Piran, Miracolo di Mare

german italian english Bed and Breakfast Miracolo di Mare

Piran

Na področju Pirana so bili prvobitni naseljenci Iliri, katere so po letu 178 p.n.š. pregnali Rimljani, ki so naselili te kraje. V teh krajih je bilo narejenih kar nekaj vil (villa rustica), prisotnih je več arheoloških najdišč. V času rimskega propadanja (po IV. st.n.š.) se začenja tu gostejše naseljevanje, ob morju so nastajala zavarovana oporišča proti barbarom. Iz pisnih virov je razvidno, da je v VII stoletju Piran omenjan kot močno utrjen "castrum" bizantinskega cesarstva. Po letu 600 n.š. so ta prostor začeli naseljevati Slovani. V VIII stoletju je bil ta prostor del Frankovskega države, saj so leta 787 izrinili Bizantince iz Istre. Franki so izpraznjena in zapuščena tla Istre naseljevali s Slovenci iz dežele Kranjske in severne Primorske.

V 9. stoletju je bil priključen italijanskemu kraljestvu, nato je leta 952 prišel pod nemško cesarstvo, kasneje pa je v Piranu in Istri imel oblast oglejski patriarh (sedanja Aquileja - slovensko Oglej). Mesto je postalo samostojen fevd in je imelo utrjen obrambni zid, kateri se je kasneje podaljšal (iz sedanjega živilskega trga se je podaljšal do sedanjega zaključka Tartinijevega trga, kjer je še viden eden od stolpov). Pričele so se avtonomistične težnje, saj je predstavnik Aquileje predvsem pobiral davke in se manj zanimal za vzdrževanje reda in urejenega življenja. V tem času (1278) zasledimo prvič omenjanje solin v pergamentni listini, samo trgovanje s soljo pa je povezano tudi z osvoboditvenimi težnjami in novimi pravicami. Zopet prevlada premoč Benečanov in le-ti zagospodarijo v Piranu (po kratkotrajni vojni 1282-1283). Pridobil si je poseben položaj svoboščin in se tako krepil. V tem času so izgradili dosti pomembnih stavb (staro občinsko palačo 1292, skladišče žita in moke 1302, cerkev Sv.Frančiška 1318, loža - danes Kavarna Tartini 1324, stolno cerkev Sv.Jurij 1343, obzidje 12.-15. stoletje - kasneje še dodatne pozidave. V 14. stoletju je imel Piran šolo za plemiče in bogate meščane in prav ta je ena najstarejših v Sloveniji. Piran je imel v srednjem veku tudi velike ozemeljske apetite, zato je bil v pogostih krvavih spopadih s sosednima mestoma Buje in Izola, tako da je moral poseči vmes celo beneški dož. Leta 1797je konec beneške vladavine in Napoleon je sem napotil avstrijske čete (do 1806), vendar niso pustili večjih sledov, razen dograditve zunanjega pristanišča. Tudi pod Francozi je bilo podobno (1806-1813).

V Habsburški monarhiji (1813-1918) je mesto Piran doŽivelo razcvet in blagostanje: povečale so se soline, zasuli so smrdeči mandrač, zdaj Tartinijev trg, zacvetela je obrt in trgovina, pričeli so prihajati turisti. Piran je v tem obdobju imel do13.000 prebivalcev (Koper 10.000), imel je štiri pivovarne. Leta 1909 so postavili v Piranu eden prvih breztirnišnih tramvajev na svetu ! in ta je bil povezava do ozkotirne železnice, ki je povezovala obalna mesta med Trstom in Porečem. Prenovljeni tramvaj je vozil do leta 1953.

Po prvi svetovni vojni je Piran prešel pod italijansko državo, slabil se je njegov kulturni in gospodarski položaj. Pomemben pa je poseg v tem času v utrjevanju obale okoli mesta, saj je do tega obdobja morje segalo do hiš. Po drugi svetovni vojni in po mirovni konferenci v Parizu je Piran in območje cone B - od Kopra do Novega grada - pripadlo Jugoslaviji, po odcepitvi leta 1991 pa leži Piran v Republiki Sloveniji.

© 2008 Bed and Breakfast Miracolo Di Mare